Uvodnik

Neodvisna in kritičnemu intelektualnemu diskurzu zavezana revija

Peter Jambrek p. 3 povzetek

Omejitev oblasti v svobodni in demokratični družbi -
Liber Amicorum v počastitev jubileja profesorja Šturma

Ob življenjskem jubileju profesorja Lovra Šturma

Jože Olup p. 7 povzetek

Izvajanje javne oblasti – omejitve 51. člena Pogodbe o delovanju EU in svoboda držav članic EU

Verica Trstenjak p. 14 povzetek

Pravna ocena odlokov iz leta 1941

Tamara Griesser-Pečar p. 33 povzetek

Državno in cerkveno pravo

Blaž Ivancp. 45 povzetek

Curriculum Vitae in Opus

Lovro Šturmp. 51 povzetek

Odločanje US o pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic - šele po prosti odločitvi o njihovem sprejemu v obravnavo?

Predlog ustavnih sprememb in okrepljeni ustavni diskurz

Matjaž Nahtigalp. 75 povzetek

Dostop posameznika do sodne presoje ustavnosti in zakonitosti

Arne Mavčičp. 91 povzetek

Ena zgodovinska in dve aktualni pripombi k spreminjanju ustavnega koncepta Ustavnega sodišča

Albin Igličar p. 108 povzetek

Predlagane spremembe ustave – diskrecija pri izbiranju pobud in ustavnih pritožb za obravnavanje in privilegirani predlagatelji

Jadranka Sovdatp. 115 povzetek

Ustavne dileme arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško

Trajni in neusahljivi temelj slovenske državnosti?

Matej Avbeljp. 140 povzetek

Arbitražni sporazum, ustavnost in suverenost

Miha Pogačnikp. 151 povzetek

Razmislek o spremembi Ustave pred ratifikacijo Arbitražnega sporazuma (ali kako zadostiti zahtevam Mnenja Ustavnega sodišča)

Janez Čebuljp. 166 povzetek

Vsebinska narava Arbitražnega sporazuma

Tone Jerovšekp. 182 povzetek

Ustavna presoja arbitražnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo

Peter Jambrek p. 189 povzetek

Razprave

Pravica do varnega doma v kriznem času: tveganje posameznikov in družinske skupnosti ob najemu hipotekarnega kredita

Alenka Temeljotov Salaj in Janja Černe  p. 193 povzetek

Ustavnopravna narava človekovih pravic

Rok Lampep. 215 povzetek

Človekovo dostojanstvo in etična drža novinarjev

Ennie Vardjanp. 243 povzetek

Ratifikacija Lizbonske pogodbe – o reformi Evropske unije

Marija Minka Jerebičp. 254 povzetek

Legal Argumentation and the Challenges of Modern Europe

Introduction to the Proceedings of the International Conference in Nova Gorica, 15. - 16. 10. 2009

Marko Novak p. 268 povzetek

Protislovje med splošnimi pravnimi načeli

Luka Burazin p. 275 povzetek

Domači in mednarodni vrednostni sistemi, temeljne človekove pravice in pravo

Jernej Letnar Černič p. 291 povzetek

(I)racionalnost sodnega odločanja: tipološki argument zoper strogo ločitev med kontekstom »odkritja« in utemeljitvijo pravnih odločitev

Marko Novak p. 307 povzetek

Prof. dr. Verica Trstenjak

Povzetek

Članek obravnava problematiko izjem glede izvajanja javne oblasti in zaposlovanja v državni upravi v povezavi s temeljnimi svoboščinami EU na področju svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev in delavcev. Članek najprej obravnava pojma »javne oblasti« iz 51. čl. Pogodbe o delovanju EU (PDEU) in »državne uprave« iz 4. odst. 45. čl. PDEU, kakor ju je opredelilo Sodišče EU v svoji sodni praksi. Nato obravnava sodno prakso Sodišča EU s področja svobode ustanavljanja v povezavi z izjemo glede javne oblasti po 51. čl. PDEU (na primer zadeve v zvezi s svobodo ustanavljanja notarjev) in sodno prakso glede prostega pretoka storitev v zvezi z izjemo glede javne oblasti po 62. čl. PDEU v povezavi z 51. čl. in 56. čl PDEU (na primer zadevo C-404/05, Komisija/Nemčija). Slednjič članek obravnava še sodno prakso Sodišča EU na področju prostega pretoka delavcev v zvezi z izjemo glede zaposlovanja v državni upravi po 4. odst. 45. čl. PDEU (na primer zadevo C-460/08, Komisija/Grčija).

Ključne besede

javna oblast, državna uprava, svoboda ustanavljanja, prost pretok storitev, prost pretok delavcev, sodna praksa Sodišča EU.

Tamara Griesser-Pečar

Povzetek

V Sloveniji moramo med drugo svetovno vojno upoštevati dve ravni dogajanja: okupacijo in upor proti tej, ter revolucijo in upor proti njej. Komunisti so ustanovili Osvobodilno fronto. Uspelo jim je na svojo stran pritegniti leve skupine. V upor so šli zato, da izpeljejo revolucijo in prevzamejo oblast. OF je 16. septembra 1941 monopolizirala upor proti okupatorjem in razglasila vsakogar, ki se je organiziral izven OF, za izdajalca – pa četudi je deloval proti sovražnikom – in za izdajalce predvidevala smrtno kazen. Mnogi domoljubi so bili »likvidirani« od VOS-a, organizacije, ki je bila sestavljena izključno iz partijcev oz. mladinske organizacije SKOJ. Prof. dr. Lovro Šturm je bil prvi pravnik, ki je naredil pravno analizo teh revolucionarnih aktov. Sledil mu je mednarodnopravni strokovnjak prof. dr. Dieter Blumenwitz.

Ključne besede

Osvobodilna fronta (OF), Varnostnoobveščevalna služba (VOS), monopolizacija upora, 16. september 1941, komunistična stranka.

Doc. dr. Blaž Ivanc

Povzetek

Namen prispevka je predstaviti prispevek rednega univerzitetnega profesorja dr. Lovra Šturma k ustavnopravni in upravnopravni teoriji in praksi urejanja področja verske svobode. V prispevku so predstavljena številna dela profesorja Šturma na področju državnega cerkvenega prava oziroma dela, ki so nastala pod njegovim strokovnim vodstvom. Profesor Šturm ni le vzbudil ponovnega zanimanja pravne znanosti za področje državnega cerkvenega prava, temveč je postavil temelje za novo pozitivno versko pravo demokratične slovenske države. Zato velja za utemeljitelja sodobnega verskega prava (nem. Religionsrecht) v Republiki Sloveniji, ki si za svoje temeljno izhodišče postavlja varstvo človekovih pravic in svoboščin v demokratični in svobodni družbi.

Ključne besede

versko pravo, svoboda vere, ustava, cerkev, država

Matjaž Nahtigal

Povzetek

Namen pričujočega članka je osvetliti nekaj značilnosti zapletene zgodovine ameriškega ustavnega diskurza in ustavne prakse, obenem pa izpostaviti premalo obravnavano dilemo skozi celotno obdobje pravne tranzicije pri nas: problem pravnih transplantov. Doslej se je izkazala kot problematična vrsta hibridnih rešitev iz obdobja tranzicije, ko smo kombinirali posamezne pravne rešitve po anglosaksonskem pravnem sistemu, druge pa po različnih bolj ali manj naključno izbranih evropskih. Pri vseh hibridnih rešitvah je prevladovalo naivno prepričanje enostavnega prenašanja posameznih pravnih in institucionalnih rešitev v naš pravni prostor. Zato zagovarjam premišljen način reševanja pravnih problemov pri nas, kar vključuje celovitejšo razpravo o institucionalni usposobljenosti, če želimo ustrezno in uspešno nasloviti ne le sedanji vse bolj neobvladljivi pripad zadev pred Ustavnim sodiščem, temveč tudi vrsto drugih pomembnih pravnih vprašanj.

Končno izpostavljam nekaj drugih pomembnih in nezadostno razpravljanih tem ustavnega prava ter podajam nekaj alternativnih predlogov, ki bi lahko prispevali h krepitvi ustavnega diskurza in ustavne demokracije pri nas.

Ključne besede

ustavna demokracija, ustavne spremembe, Ustavno sodišče, sodna presoja zakonitosti, alternativne oblike ustavne demokracije.