dr. Bojan Žalec
Povzetek
Avtor se ukvarja s pomenom samouprave in dejavnih državljanov za delovanje demokracije in ustvarjanje svobodne ter pravične družbe. v začetku članka se posveti odnosu med demokracijo, politiko, mediji in elitami. ugotavlja nekatere razlike med demokratičnimi in nedemokratičnimi družbami. eden od zelo perečih problemov, ki teži nedemokratične družbe, je odsotnost vplivnih in resnicoljubnih elit, ki jim je mar za skupno dobro. v nedemokratičnih družbah obvladujejo medije elite, ki jih skrbi samo njihov lastni, partikularni interes. Te elite se polaščajo medijev in z njimi obdelujejo družbeno telo. Posledica tega je začaran krog medijev, ki so instrument slabih elit in ki ne opravljajo svojega poslanstva, nesvobodne in nedemokratične družbe, v kateri ni prisotna pozitivna, ampak negativna selekcija, ter zanemarjanja skupnega dobrega v prid neupravičenemu bogatenju in povečevanju moči manjšine. Avtor oriše nekatere korake za izhod iz zaskrbljujočega stanja, v katerem se nahajajo demokratično nerazvite družbe z omenjenimi značilnostmi. meni, da je osnova rešitve v dejavnih in krepostnih državljanih, se pravi v uresničevanju samouprave. V večjem delu članka se nato ukvarja s pomenom in (možnim) prispevkom verskih skupnosti (še posebno krščanskih) k oblikovanju takih državljanov in h gojenju samouprave. ugotavlja, da je njihov potencial in prispevek v tem pogledu (lahko) zelo velik ter pomemben, in zaključi, da ga razumna družba nikakor ne sme zanemariti, če želi gojiti demokracijo, svobodo, skrb za skupno dobro ter kreposti, ki so za to potrebne. To velja tudi za Slovenijo, kjer so prvine nedemokratičnih družb (vključno z vplivnimi silami, ki stremijo k zadušitvi pravega pluralizma in subsidiarnosti) žal še kako prisotne in predstavljajo resno grožnjo njeni demokratizaciji in uspešnosti sploh.
Ključne besede
demokracija, politika, mediji, elite, samouprava, civilna družba, dejavno državljanstvo, verske skupnosti, krščanstvo.